SPLOŠNA MATURA

Splošna matura se opravlja v gimnazijah in strokovnih gimnazijah. Srednja šola lahko izvaja pripravo za maturitetne predmete, ki se v šoli poučujejo po programu.

Srednja šola vsako leto z razpisom za vpis v prvi letnik objavi maturitetne predmete, za katere bo izvajala pripravo na splošno maturo.

Srednja šola lahko v skladu z normativi ter standardi izvaja pripravo tudi za maturitetne predmete, ki jih ni razpisala, če za to obstaja interes dijakov.

Splošno maturo lahko opravlja, kdor je končal splošno gimnazijo, strokovno gimnazijo in maturitetni tečaj v skladu z veljavnimi predpisi.

PREDMETI

Splošna matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela splošne mature so obvezni za vse kandidate, ki opravljajo splošno maturo, predmete izbirnega dela pa si izbere kandidat sam.
Kandidat lahko izbere en izbirni predmet, kot je določeno v maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo.
Kandidat lahko opravlja na višji ravni zahtevnosti največ dva predmeta.
Kandidat lahko opravlja izpite iz izbirnih maturitetnih predmetov, za katere šola ne izvaja priprav, tudi na drugi šoli, ki jo sam izbere, če mu to dovoli ŠIKSM izbrane šole.

IZPITNI ROKI

Kandidat opravlja splošno maturo v enem izpitnem roku.
Izpit pri posameznem maturitetnem predmetu se opravlja pisno in ustno, pisno in kot izpitni nastop ali samo pisno.

Splošna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, praviloma v mesecu juniju in septembru.
Datume pisnih in ustnih izpitov in obdobje ustnih izpitov v posameznem izpitnem roku določi Republiška maturitetna komisija ob soglasju ministra, pristojnega za šolstvo, najkasneje 60 dni pred začetkom splošne mature v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.

Izpiti so lahko tudi ob sobotah.

RMK lahko določi datum za opravljanje dela posameznega izpita pred spomladanskim oz. jesenskim izpitnim rokom.

PRIJAVA IN ODJAVA

Kandidat, ki želi opravljati splošno maturo v tekočem šolskem letu, odda predprijavo k splošni maturi v času od 01. do 15. decembra. Kandidat se prijavi k splošni maturi najkasneje 60 dni pred pričetkom izpitnega roka na šoli, na kateri želi opravljati splošno maturo.

Pravočasna je tudi prijava, ki je iz opravičljivih razlogov vložena do deset dni pred začetkom izpitnega roka. O upravičenosti teh razlogov odloči v treh dneh po prejemu dokazil ŠIKSM na podlagi meril, ki jih sprejme Republiška maturitetna komisija.

Kandidat v prijavi poleg osebnih podatkov navede, iz katerih maturitetnih predmetov in na kateri ravni njihove zahtevnosti bo opravljal splošno maturo. Dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje splošne mature predloži najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka, sicer nima pravice pristopiti k splošni maturi.

Kandidat lahko pisno prekliče prijavo k splošni maturi najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka.
Kandidat, ki ni pravočasno preklical prijave k splošni maturi ali se ni udeležil celotnega izpita, je neocenjen in lahko opravlja splošno maturo v celoti ali iz neocenjenih predmetov v naslednjem izpitnem roku.

Kandidat, ki po objavi sklepov o omejitvi vpisa na visokošolske zavode želi spremeniti prijavo izbirnih predmetov pri splošni maturi ali raven zahtevnosti, pošlje šoli, na kateri se je prijavil, spremembo prijave na posebnem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka.

ŠIKSM objavi seznam prijavljenih kandidatov v osmih dneh po preteku prijavnega roka.

TRAJANJE IN POTEK IZPITOV

ŠIKSM najkasneje 5 dni pred začetkom pisnih izpitov razvrsti kandidate v skupine, določi izpitne prostore in nadzorne učitelje.
Opravljanje pisnih izpitov iz posameznega predmeta vodita dva nadzorna učitelja, ki ne smeta poučevati maturitetnega predmeta, pri katerem nadzorujeta opravljanje izpita.
Pred začetkom pisnega izpita nadzorna učitelja seznanita kandidate s pravili izpitnega reda, z načinom ravnanja s šiframi in z ukrepi ter posledicami za kršitelje.

Kandidati opravljajo pisni izpit iz posameznega predmeta istega dne ob istem času. Pisni izdelek mora biti označen samo s šifro kandidata.
Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 120 in največ 240 minut.
Izpitni nastop traja največ 60 minut, kandidat pa ima pravico do 15- minutne priprave.
Razpored kandidatov za opravljanje ustnih izpitov določi ŠIKSM in ga objavi najkasneje 3 dni pred začetkom opravljanja ustnih izpitov.
Vprašanja oz. naloge za ustni izpit pripravijo republiške predmetne komisije na podlagi predmetnih izpitnih katalogov.

Šolska predmetna komisija je sestavljena iz 3 članov: predsednik, izpraševalec in član.
Ustni izpit traja največ 20 minut.
Kandidat ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit, ki se opravlja pred šolsko predmetno komisijo.
Vprašanja oz. naloge na ustnem izpitu postavlja kandidatu izpraševalec.

Kandidat lahko opravlja isti dan le pisni del izpita iz enega predmeta ali največ dva ustna izpita.

OCENJEVANJE IN USPEH

Ocenjevalna lestvica za maturitetne predmete je petstopenjska.

Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu ter uspeh iz vsebin in dejavnosti maturitetnega predmeta, ki se ocenjuje v zadnjem letniku, se ocenjuje v točkah.
Če kandidat iz upravičenih razlogov v izpitnem roku opravi le del izpita, se mu prizna oz. upošteva dosežena ocena pri ponovnem opravljanju tega izpita. Prav tako se kandidatu ocena, dosežena pri eseju in izpitnem nastopu v spomladanskem roku, prizna v jesenskem roku istega leta.
Pisne izdelke ocenjujejo zunanji ocenjevalci, ki jih imenuje Državni izpitni center.
Uspeh pri ustnem izpitu iz maturitetnega predmeta ocenjuje šolska predmetna komisija.

Splošni uspeh pri splošni maturi se izraža v točkah kot vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Pri predmetih, opravljenih na višji ravni zahtevnosti, se vsoti prišteje dodatno število točk.

Če kandidat pri splošni maturi uspešno opravi tri izbirne predmete, se za splošni uspeh pri splošni maturi upošteva dva najbolje ocenjena izbirna predmeta.
Pozitivna ocena tretjega izbirnega predmeta ne more nadomestiti negativne ocene prvega ali drugega izbirnega predmeta.

Kandidat je opravil splošno maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno.

Kandidat, ki je opravil splošno maturo in želi izboljšati oceno pri enem ali več predmetih, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja maturitetnega izpita na šoli, ki mu je izdala maturitetno spričevalo.
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami, ima pravico do dvakratnega opravljanja popravnih izpitov v prvih treh zaporednih izpitnih rokih. Kandidat opravlja izpite na šoli, kjer je predhodno opravljal splošno maturo. Če ta šola splošne mature ne izvaja več, pa si lahko izbere drugo šolo.

Kandidat, ki je uspešno opravil splošno maturo, dobi maturitetno spričevalo.

KRŠITVE POSTOPKA

Kandidatu, ki krši pravila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednje ukrepe:

• opomin, če ne upošteva oz. krši pravila izpitnega reda;

• prekinitev opravljanja dela izpita do konca tega dela izpita, če kljub izrečenemu opominu nadaljuje s kršitvijo ali ponovno krši izpitni red;

• prepoved opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita, če ga zaloti pri uporabi nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu.

Opomin izreče nadzorni učitelj oz. šolska predmetna komisija tako, da kandidata opomni in opozori na posledice kršitve in to zapiše v zapisnik o poteku izpita.
Če kandidat ponovno po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda oz. stori kršitev uporabe nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu, nadzorni učitelj oz. predsednik šolske predmetne komisije o tem nemudoma obvesti predsednika ŠIKSM, ki takoj ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi ŠIKSM odloči o ukrepu ter ga takoj izvrši.
Če ŠIKSM izreče enega od ukrepov, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.
Kandidatu, ki mu je bil izrečen ukrep prekinitve opravljanja dela izpita, se ne prizna doseženega števila točk iz dela izpita, pri katerem je storil kršitev.
Kandidat, ki mu je ŠIKSM izrekla ukrep prepovedi opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita, je iz tega izpita neocenjen.

Zoper odločitev ŠIKSM ima kandidat pravico pritožbe v 24 urah po prejemu pisne odločitve o izrečenem ukrepu na Republiško maturitetno komisijo.
Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi v 30 dneh po njeni vložitvi. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna.
Če Republiška maturitetna komisija razveljavi odločitev ŠIKSM, se kandidatu določi ocena na način, ki ga predpiše Republiška maturitna komisija.

Če Republiška maturitetna komisija naknadno po izpitu na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mu razveljavi oceno iz maturitetnega predmeta.
Če se ugotovi, da je kandidat storil kršitev, ko mu je bilo spričevalo izročeno, Republiška maturitetna komisija razveljavi maturitetno spričevalo in o tem obvesti visokošolske zavode.

Kdor opazi oz. izve, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mora o tem takoj, najkasneje pa v 24 urah, obvestiti ŠIKSM ali Republiško maturitetno komisijo.
Na podlagi utemeljenega suma, da je kandidat storil kršitev nedovoljene uporabe sredstev, pripomočkov ali metod, Republiška maturitetna komisija zadrži izročitev maturitetnega spričevala do dokončnosti odločitve in kandidata obvesti v 24 urah.

Republiška maturitetna komisija mora odločiti o kandidatovi odgovornosti v tridesetih dneh po tem, ko je bila o dogodku obveščena. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna.

VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV

Če so bile pri opravljanju izpita kršene določbe Pravilnika o maturi ter pravila in merila, je dovoljena pritožba na ŠIKSM.

Pritožbo lahko kandidat vloži v 24 urah po opravljanju posameznega izpita.

ŠIKSM odloči o pritožbi v dveh dneh od prejema pritožbe in o odločitvi takoj obvesti Republiško maturitetno komisijo.

Zoper odločitev ŠIKSM se kandidat lahko pritoži na Republiško maturitetno komisijo v treh dneh po prejemu odločbe.
Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi v 30 dneh po vložitvi pritožbe, katere odločitev je dokončna.

Kandidat ima pravico vložiti pritožbo zoper izpitno oceno na Republiško maturitetno komisijo v treh dneh po objavi rezultatov.
Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je bila pritožba vročena. Če je bila pritožba utemeljena, se ocena popravi, odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna.

PRAVICA DO VPOGLEDA

Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu Državni izpitni center omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore in ocenjevalni list) in pisno razloži način izračuna izpitne ocene. Pisni zahtevi mora priložiti dokazilo o plačilu stroškov vpogleda.

Višino stroškov vpogleda vsako leto določi Državni izpitni center v soglasju s pristojnim ministrom in jih objavi v Uradnem listu RS, najkasneje do roka za prijavo na splošno maturo.

Državni izpitni center pripravi časovni razpored vpogledov in o tem obvesti kandidate v desetih dneh po roku, ko kandidat vloži zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo.

V treh dneh po vpogledu v izpitno dokumentacijo kandidat lahko vloži pritožbo zoper oceno na Republiško maturitetno komisijo, če meni, da ni bil pravilno ocenjen.

ŠOLSKA MATURITETNA KOMISIJA SPLOŠNE MATURE ZA ŠOLSKO LETO 2008/09:

Predsednica: Vlasta Jemec, prof.
Podpredsednica: Zdenka Varl, prof.
Tajnica: Tatjana Zupan, prof

Člani komisij:
Jolanda Škofic Zakotnik, prof.
Janez Zupanec, univ.dipl. inž.
Andreja Bešter, prof.
Ivanka Toman, prof.
Jerca Kebe, prof.
Matej Lavtižar, prof.
Marko Arnež, prof.
Gabrijela Krajnc, univ.dipl.inž.
Aleš Ovsenek, univ. dipl. inž.
Andrej Starman, univ. dipl. inž.

Zunanja članica: mag. Cvetka Bizjak, Zavod RS za šolstvo

Govorilne ure tajnice ŠMK SM Tatjane Zupan:
Izmena A: sreda 8.00 do 8.45 Izmena B: torek 11.25 do 12.10

KOLEDAR SPLOŠNE MATURE